Vaščani iz leta 1859

(Klik na priimek in ime vam na Geopedii prikaže sedanjo lokacijo.)

Bozsek Tresi, Mörets Istvan, Luthar Ferenez, Luthar Ferenez, Gutjmann Ignatz, Mörets Josef, Szeplits Mihael, Verem Mathias, Zseblek Miklos, Kihar Janos, Siftar Mihael, Möretz Janosnö, Katuna Janos, Szecko Ivan, Horvath Ivan, Banfy Mihalynö, Banfy Janos, Slavits Mihalynö, Gortsan Matyas, Bürgemeister Leopold, Domainko Lorencz, Czelak Matyas, Czelecz Janos, Czelecz Janos, Franko Matyas, Mörecz Josef, Vaški dom Gorica, Klobasa Lorentz, Dietrich Leonard, Vache Josef, Verem Mathias, Peschina Josef

Zemljevidi

Gorica z okolicu leta 1859.

Kakšne spremembe so nastajale in kako se je spreminjala Gorica nama bosta prikazali mapi iz leta:

Mapa Gorice iz leta 1945 in

Mapa Gorice iz leta 1956.

Kot ste videli na zemljevidu imamo še danes imena od takrat: V Trebeži, Czeline, Kercsojnaj, Klocnik, Belsö Helzek (Notranji kraj), Pod joskem, Travnikaj in Loug.

Primerjava zemljevidov

Najprej bomo primerjali najstarejša - to sta iz leta 1859 in 1945. Na prvi pogled izgleda, da sta oba enaka. vendar (uporabljajte zgornje zemljevide). Spremenili so katastrske številke, ostalo je isto, s tem, da iz leta 1945 ni barvni.
Proti Polani je vrisana nova stavba na parceli št. 4/443 , danes je pa tu tale stavba. Po tem bi lahko sklepali, da se je sem naselila na novo družina Šoštarec.
Na ta zemljevid (1945) je vnešena tudi nova stavba s katastrsko številko 5/6 . Ker pri zadnjih dveh
zemljevidih (1945 in 1956) niso dodani stanovalci si bomo bolj težko pomagali. Čeprav na spomeniku groba ni letnic mislim, da je bila prej omenjena hiša njihova.
V tem zemljevidu pa ni več hiše Horvath Ivana na takratni katastrski številki 73.
Če pa je imel sina Matijo, ki je imel hčerko Terezijo je možno, da je od takrat prenehala obstajati familija Horvath. Zgleda pa, da je imel veliko dedičev saj je bila prej velika parcela (73) razparcelirana na precej manjših. Tu še niso pozidane, so pa na zemljevidu iz leta 1956
(parcele 31,32), vendar tudi tiste stavbe danes več ne obstajajo.
Tudi hiša Peschina Josefa številka parcele: 50, na tem zemljevidu ni več vrisana.

Ceste in poljske poti

Najprej si v letu 1859 oglejmo takratne ceste in poljske poti. Zanimivo je, da so poti oz. ceste speljane do Puconec in Predanovec. Do Brezovec ne zato ker tudi danes kot vaško ozemlje ne mejimo na Brezovce. Pot za Polano ni zarisana saj se cesta konča pri "Vaškem domu" kako se je imenoval takrat ne vem - ampak služil je temu namenu. V Šalamence in na Vaneča pa so prišli preko Puconec To se vidi na "Prvem vojaškem zemljevidu Prekmurja iz leta 1763 - 1787". Tu je tudi vrisana pot za Polano.
Sedaj sem opazil, da bom moral ceste oziroma poljske poti drugače prekvalificirati, saj je parcela 1019 tudi drugače pobarvana. Vodi pa skoraj skozi vso takratno vas. Zato je bila to prav gotovo vaška cesta. Težav do dostopa do vaške ceste menda niso imeli saj so uporabili v vasi le tri stranske ceste do dostopa na vaško cesto ali pa so bile na drugi strani podaljšek v gozd ali na obdelovalne objekte.
Poljska pot s številko 1038 "Pod joskem" in pelje mimo hiše Mörecz Josefa je skoraj na isti trasi kot današnja s številko 922.
Pot številka 1022, ki se v zgornjem delu odcepi in nadaljuje proti severu kot pot 1021, vodi mimo hiše Horvath Ivana na parceli 73, Szecko Ivana na parceli št. 80 do hiše Möretz Janosnö na parceli 93 in do hiše Siftar Mihaela na parceli št. 101. Isti današnji kolovoz s katastrsko številko 743 obstaja danes, le da je na koncu nekoliko krajši.
Pot ali kolovoz, ki smo ga prej omenili in se odcepi proti severu s številko 1021 je danes gozdnata akacijeva parcela s številko 736 v lasti Krajevne skupnosti Gorica in današnja ali sedanja parcela 655. Vrisana je dobro, vendar ker je tu zavožen teren so uporabniki naredili postopoma novo traso. Tu je prej bil podolgovat "kanjon" na zgornjem delu obraščen z akacijo, na spodnjem pa z jelšo. Imenovali smo ga "Velka Graba". Ob kakšnem nalivu se je na dnu nabrala voda, ki je tekla proti jugu, kjer tudi spodaj naredila mali "kanjon", ki je danes rabljen kot kolovoz.

Hiše in okolica Gorice v in po letu 1859

Obdobje v katerem bo več podatkov na Geopedii
To obdobje se bo praktično vnašalo počasi, saj se bodo podatki lahko vseskozi dopolnjevali. Hiše bodo označene točkovno kot rumen trikotnik, ne kot hiše iz leta 1859 , ki so vnešene poligonsko in tako so skoraj istovetne lokaciji na današnjem zemljevidu. Hiše so vidne na "Mapi Gorice iz leta 1956". Sicer pa tudi današnje karte imajo označene hiše, ki jih danes več ni. Primer: Ficko, Šoštarec Jože in Karolina,
Mogoče bo izpuščena katera hiša za katero nimam ali pa imam premalo podatkov. Tu je opisan tip hiše - panonska hiša , kakšne so gradili tudi naši predniki. Ker na članku povezave ni šumnikov sem od tod skopiral besedilo "Panonske hiše" za kar se avtorju zahvaljujem.
Panonska hiša
Panonski tip hiše se je gradil na vzhodnem delu Slovenije, kjer je začetek panonske nižine. V pokrajini prevladuje ravnina z ilovnato zemljo. Revni kmetje so si domove gradili iz materijalov, ki so jih naučili očetje in dedje, zato so bile hiše preproste, majhne in poceni. Zanje je značilno, da sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje pod isto streho.
Predstavljeni model (na povezavi poglejte sliko) "doma na vogal"je eden od tipov cimprane hiše. Narejen je iz materialov, ki so jih uporabljali nekoč pri gradnji take hiše.
Lesene hiše so najprej na debelo premazali z ilovico(z blatom) , ki je imela primešano slamo. Nato so nanesli tanjši sloj ilovice pomešane z plevami. Pobelili so jih z apnom, spodnji del pa pobarvali s sivo barvo. Hiše so bile krite z rženo slamo. Revnejši sloj si je gradil hiše samo iz pregnetene ilovice pomešane s slamo, ki so jo postopoma polagali in nabijali na lesen opaž. Tak tip hiše se je imenoval nabijanca ali blatnjača.
Spet bom poimensko naredil povezavo na Geopedio (rumeni trikotniki) in nazaj sem.
Talaber Jožef, Jonaš, Flisar, Luthar, Zmauč Leopold, Mörec Štefan, Veren Franc, Hajdinjak, Veren, Kozic Jožef, Zelko, Gorčan, Kočar Štefan, Grah Franc, Török Jožef, Pertoci Franc, Lizek, Šiplič Aleksander, Ficko , Lutar Mihael, Šandor Jožef, Veren Matija, Merica Ivan, Cipot Franc, Šiplič Štefan.

Tu se res lahko "naslonimo" na pričujoči zemljevid iz tega leta, kjer so vrisane stavbe, parcele s takratnimi parcelnimi številkami, pripisani so lastniki. Vrisana pa je tudi okolica. Škoda, da ni zraven legende, da bi točno vedeli kaj je označeno na zemljevidu. Večinoma je bil na Gorici gozd, predvsem listnati. Vendar tu so točno zapisali s čim so se na Gorici bavili.
Nekoliko nenavadno je, da se domneva, da je dobila Gorica ime po goricah - vinogradu. Spodaj pa vidimo, da niti ena klaftra ni nikjer vpisana.
Uporaba tal na Gorici leta 1859 in mere za površino

Cerkev v takratnem času
Zanimivo je tudi to, da je bila Gorica takrat večino evangeličanska.
Leta 1858 je nastopil kot šesti duhovnik službo v puconski evangeličanski cerkvi Rudolf Czipott, ki je tu služboval 53 let. Leta 1825 se je rodil na Hodošu, umrl pa je leta 1901.
Leta 1860 je bila zgrajena pri cerkvi dvorazredna šola. Takrat je cerkev že bila, saj so jo zgradili leta 1784.
Zemljišče na katerem so sezidali cerkev, šolo in župnišče, jim je podaril grof Bathany. Grofovska družina Szapary pa je podarila prostor za pokopališče. Tu je združen zemljevid Gorice in Puconec kjer lahko vidimo cerkev, šolo in župnišče.
Tudi pokopališče je že vidno. Povezava na zemljevid Gorica - Puconci.
Utegne se zgoditi, da ima posamezni rod izpred 150 let potomce še danes in še nikamor se niso selili, ampak jim je parcela na istem mestu.
Primer: Mörets Istvan parcelna št. 159 in danes na današnji parcelni št. 804 Mörec Jožef.