Obdobje v katerem bo več podatkov na Geopedii
To obdobje se bo praktično vnašalo počasi, saj se bodo podatki lahko vseskozi dopolnjevali. Hiše bodo označene točkovno kot rumen trikotnik, ne kot hiše iz leta 1859 , ki so vnešene poligonsko in tako so skoraj istovetne lokaciji na današnjem zemljevidu. Hiše so vidne na "Mapi Gorice iz leta 1956". Sicer pa tudi današnje karte imajo označene hiše, ki jih danes več ni. Primer: Ficko, Šoštarec Jože in Karolina,
Mogoče bo izpuščena katera hiša za katero nimam ali pa imam premalo podatkov. Tu je opisan tip hiše - panonska hiša , kakšne so gradili tudi naši predniki. Ker na članku povezave ni šumnikov sem od tod skopiral besedilo "Panonske hiše" za kar se avtorju zahvaljujem.
Panonska hiša
Panonski tip hiše se je gradil na vzhodnem delu Slovenije, kjer je začetek panonske nižine. V pokrajini prevladuje ravnina z ilovnato zemljo. Revni kmetje so si domove gradili iz materijalov, ki so jih naučili očetje in dedje, zato so bile hiše preproste, majhne in poceni. Zanje je značilno, da sta stanovanjski del in gospodarsko poslopje pod isto streho.
Predstavljeni model (na povezavi poglejte sliko) "doma na vogal"je eden od tipov cimprane hiše. Narejen je iz materialov, ki so jih uporabljali nekoč pri gradnji take hiše.
Lesene hiše so najprej na debelo premazali z ilovico(z blatom) , ki je imela primešano slamo. Nato so nanesli tanjši sloj ilovice pomešane z plevami. Pobelili so jih z apnom, spodnji del pa pobarvali s sivo barvo. Hiše so bile krite z rženo slamo. Revnejši sloj si je gradil hiše samo iz pregnetene ilovice pomešane s slamo, ki so jo postopoma polagali in nabijali na lesen opaž. Tak tip hiše se je imenoval nabijanca ali blatnjača.
Spet bom poimensko naredil povezavo na Geopedio (rumeni trikotniki) in nazaj sem.
Talaber Jožef, Jonaš, Flisar, Luthar, Zmauč Leopold, Mörec Štefan, Veren Franc, Hajdinjak, Veren, Kozic Jožef, Zelko, Gorčan, Kočar Štefan, Grah Franc, Török Jožef, Pertoci Franc, Lizek, Šiplič Aleksander, Ficko , Lutar Mihael, Šandor Jožef, Veren Matija, Merica Ivan, Cipot Franc, Šiplič Štefan.
Tu se res lahko "naslonimo" na pričujoči zemljevid iz tega leta, kjer so vrisane stavbe, parcele s takratnimi parcelnimi številkami, pripisani so lastniki. Vrisana pa je tudi okolica. Škoda, da ni zraven legende, da bi točno vedeli kaj je označeno na zemljevidu. Večinoma je bil na Gorici gozd, predvsem listnati. Vendar tu so točno zapisali s čim so se na Gorici bavili.
Nekoliko nenavadno je, da se domneva, da je dobila Gorica ime po goricah - vinogradu. Spodaj pa vidimo, da niti ena klaftra ni nikjer vpisana.
Uporaba tal na Gorici leta 1859 in mere za površino
Cerkev v takratnem času
Zanimivo je tudi to, da je bila Gorica takrat večino evangeličanska.
Leta 1858 je nastopil kot šesti duhovnik službo v puconski evangeličanski cerkvi Rudolf Czipott, ki je tu služboval 53 let. Leta 1825 se je rodil na Hodošu, umrl pa je leta 1901.
Leta 1860 je bila zgrajena pri cerkvi dvorazredna šola. Takrat je cerkev že bila, saj so jo zgradili leta 1784.
Zemljišče na katerem so sezidali cerkev, šolo in župnišče, jim je podaril grof Bathany. Grofovska družina Szapary pa je podarila prostor za pokopališče. Tu je združen zemljevid Gorice in Puconec kjer lahko vidimo cerkev, šolo in župnišče.
Tudi pokopališče je že vidno. Povezava na zemljevid Gorica - Puconci.
Utegne se zgoditi, da ima posamezni rod izpred 150 let potomce še danes in še nikamor se niso selili, ampak jim je parcela na istem mestu.
Primer: Mörets Istvan parcelna št. 159 in danes na današnji parcelni št. 804 Mörec Jožef.
Ni komentarjev:
Objavite komentar